HMELJEVA UŠ - PHORODON HUMULI   Schrank

Homoptera, Aphididae

UVOD IN RAZŠIRJENOST

Hmeljeva uš je zelo pomemben škodljivec hmelja, kjer s sesanjem sokov povzroča neposredno škodo in ker prenaša viruse na hmelju s tem povzroča tudi posredno škodo. Phorodon humuli je tudi vektor patogenih virusov na nekaterih koščičarjih. Razširjena je povsod po Evropi, kjer gojijo hmelj, prav tako je prisotna tudi v Severni Ameriki, severni Afriki in Aziji.

OPIS

Imago: Krilate oblike so 1,5 do 2,1 mm velike, zadek je zelene barve. Na hrbtni strani zadka ima svetlo rjavo liso, podobne barve so tudi cilindrični sifoni. Glava, oprsje in tipalnice so temno rjave do črne barve. Na glavi ima med osnovama tipalnic dve izraziti prstasti grbici, ki sta koničasti (zašiljeni). Neobičajen je tudi nekoliko oglat prvi člen tipalnic. Takšne posebnosti omogočajo lažjo determinacijo te uši.

Nekrilate uši so poleti na hmelju 1,1 do 1,8 mm velike, spomladi na rastlinah rodu Prunus pa 2 do 2,6 mm, po nekaterih podatkih celo 3 mm velike. Zadek je svetlo zelene do rumeno zelene barve. Tudi nekrilate uši imajo temnejšo liso na hrbtni strani zadka in koničasti grbici med osnovama tipalnic.

Jajčeca: so črne barve; prezimujejo v obliki jajčec, ki jih najdemo na slivah in drugih vrstah rodu Prunus.

Ličinke: so podobne odraslim ušem; velikost okoli 2 mm in različni odtenki zelene barve.

Gostitelji

Zimski, primarni gostitelji hmeljeve uši so slive (Prunus domestica) in druge vrste rodu Prunus: P. spinosa, P. insititia, P. mahaleb, P. cerasifera, P. serotina... Sekundarni gostitelj je gojeni in divji hmelj, poleti lahko hmeljevo uš najdemo tudi na koprivah.

Razvojni krog

Phorodon humuli ima holocikličen razvoj in je heterecična vrsta. Spomladi se iz jajčec, ki so prezimila na rastlinah rodu Prunus, izlegajo uši temeljnice. Na zimskem gostitelju se spomladi razvije do 5 ali 6 fundatrigenih rodov. Od drugega roda naprej se vse bolj množično pojavljajo krilate oblike, ki proti koncu pomladi in začetek poletja preletavajo na hmelj. Tam se preko poletja razvije 7 do 10 rodov nekrilatih uši. Septembra, lahko tudi prej, se razvijejo krilate samice - ginopare, ki se začnejo vračati na zimske gostitelje. Iz izleglih ličink se razvijejo spolne samice. Krilati samci, ki priletijo, oplodijo samice, te pa izležejo jajčeca.

ŠKODA IN VARSTVO

Na primarnem gostitelju neposredna škoda ni velika, lahko pa povzročajo posredno škodo, saj je hmeljeva uš prenašalka virusa češpljeve šarenke (plum pox virus) na koščičarjih.

Večja škoda, tudi neposredna, nastaja na sekundarnem - poletnem gostitelju. Uši s sesanjem rastlinskih sokov na hmelju povzročajo zvijanje in razbarvanje listov, napadajo tudi storžke hmelja. Dodatna škoda nastaja še zaradi gliv sajavosti, ki se naselijo na medeni rosi. Zaradi slabše fotosinteze je količina in kvaliteta pridelka manjša. Poleg tega hmeljeva uš prenaša viruse na hmelju in na nekaterih drugih rastlinah, na primer krompirju.

Običajno je v hmeljiščih potrebno opraviti nekaj škropljenj proti hmeljevi uši, kljub naravnim sovražnikom, ki jih ima. Kot kritično število navajajo 15 do 20 uši na list, po nekaterih podatkih več. Predvsem moramo biti pozorni na število uši v času cvetenja in oblikovanja storžkov.

Za zatiranje hmeljeve uši so pri nas registrirani pripravki: karate 2,5 WG, mitac-20, decis 2,5-EC, confidor SL 200 in chess 25 WP. Da bi se izognili nastajanju odpornih ras, je pri škropljenju potrebno insekticide menjavati.

Besedilo: Aleš Pajmon, Kmetijski Inštitut Slovenije